»Nekoč nek deček vrže violino / v domači vodnjak, preveč ga teži, / da mora čeznjo vleči obraz ...«

»Prvi cilj pa je ohranitev violine.«

»In če bi začel še enkrat, se velikokrat vprašam, kaj bi bilo lahko drugače. Najprej bi bila z mano violina. Divje, kot da sem hudičev učenec, bi vadil violino. Obožujem ju, violino in glasbo ljubim neizmerno. Igral in igral bi, dokler ne bi preigral vsega, kar je bilo do zdaj v glasbi napisanega in odigranega.«

»Imate čast, da prvi snemate izdelavo prve violine iz čadrške jelke …«

»Ni me zanimala vloga njenega fanta, to je zvenelo, kot da bom druga violina.«

»Staram se, a violina ostaja enaka, in tako mora biti.«

»Kako sem začel igrati? Preprosto, hotel sem imeti violino, pa čeprav sem bil še tako majhen, da ne bi mogel igrati nanjo. A sem se odločil – izbral sem violino. Pri šestih letih sem nato začel igrati.«

»Tistega dne, ko ne bom več igral na svojo violino, bom mrtev.«

»Poimenovali smo jo 'violina upanja', saj če se nekdo znajde v težkem položaju, mu naloga ali izziv pomaga prebroditi veliko stvari.«

»Vsak v orkestru mora vedeti, kaj igra recimo violončelo in kaj violina.«